DECEMBER 2017 STORIES
Polona GorikičSLO: "Za menoj je polno dobrih in manj dobrih izkušenj, ki so v tem letu pustile velik pečat. Verjamem, da mi bo novo leto prineslo nova doživetja, tako v ljubezni, kot tudi v karieri. Ljudje Nove Gorice, želim vam leto polno sladkih užitkov, ki bodo zapolnili vaš vsakdan. Vidimo se na kuhančku ob polnoči na Bevkovem trgu!"
ENG: "Za menoj je polno dobrih in manj dobrih izkušenj, ki so v tem letu pustile velik pečat. Verjame, da mi bo novo leto prineslo nova doživetja, tako v ljubezni, kot tudi v karieri. Ljudje Nove Gorice, želim vam leto polno sladkih užitkov, ki bodo zapolnili vaš vsakdan. Vidimo se na kuhančku ob polnoči na Bevkovem trgu!" |
Foto: Mateja Nikolić
|
Anja MedvedSLO: "Nova Gorica in Gorica, dve mesti z različnim značajem in preteklostjo, ki pa se nahajata na istem mestu. Povezuje ju ideja praznega prostora - travnika; v enem samo po imenu, v drugem samo po izgledu. Če ima Gorica travnik v mestu, je Nova Gorica mesto na travniku. Mesti jin in jang."
ENG: "Nova Gorica and Gorizia, two cities with a different character and past, which are located in the same place. They are connected with the idea of the empty space - a meadow; in one only by name, in the second only in its appearance. If Gorizia has a meadow in the city, is Nova Gorica a city in the meadow. Places of yin and yang." |
Foto: Dejan Gregorič
|
Simon StrnadSLO: "Pogled na Novo Gorico je zame najlepši z njenih bližnjih vrhov ... Škabrijel, Sveta Gora in Sabotin kar sami vabijo za nov izziv, pa naj si bo to na kolesu ali v tekaških copatih. In vsak naslednji obisk je nekaj nepredvidljivega, navdušujočega. ko na vrhu zadihan upreš pogled na mlado mesto tam spodaj, je zadovoljstvo na višku, saj si naredil nekaj tudi za svoje telo in dušo."
ENG: "The most beautiful view on Nova Gorica is from its nearby peaks ... Škabrijel, Sveta Gora and Sabotin, which invite you to take up a new challenge, be it on a bike or in running shoes. And every next visit is something unpredictable and exciting. When you're on top and out of breath, you take a look at the young town down there and feel a pleasure beyond compare because you did something for your body and soul." |
Foto: David Verlič
|
Inga BrezigarSLO: "Nova Gorica, Goriška - košček modrega neba, ko se iz Ljubljane vračaš domov, sonce, ki te pričaka, ko se spustiš čez Rebernice. Nekateri pravijo da Nova Gorica nima duše - pa jo ima, dušo vseh mladih udarnikov, ki so jo gradili, dušo mnogih, ki so v mestu našli delo, v delavskem stanovanju novo življenje in v Novi Gorici dom. Nova Gorica, zrasla ob 'stari' Gorici, je kot simbol življenja, kjer se novo poraja iz korenin starega, vsako leto znova in znova, in išče svojo pot v trenutku časa."
|
Foto: Dejan Gregorič
|
ENG: "Nova Gorica, Goriška - a piece of blue sky when you return home from Ljubljana and the sun that awaits you as you descend through Rebernice. Some say that Nova Gorica has no soul – but it has one, the soul of all the young people who built it, the soul of many who found work, a new life and a home here. Nova Gorica, which grew beside the 'old' Gorica, is like a symbol of life, something new being born from the roots of the old, every year over and over again, looking for its way each moment in time."
Aleksander GregoričSLO: "Torej, tu živim že 53 let. Bilo je mnogo lepih trenutkov, pa tudi kakšen grenak. Spominjam se, kako se je gradila in širila Nova Gorica. Najbolj 'zanimiva točka' je bil takratni hotel Argonavti -sedanji hotel in casino Perla. Mesto mi je še kar všeč, lahko bi pa bilo bolje projektirano in urejeno. Sprehodi po in okrog mesta so čudoviti. Imamo čudovit gozd Panovec prav na obrobju mesta pa tudi euro povezavo z italijansko Gorico. Upam, da bojo naši mestni svetniki kaj izboljšali mestno ureditev, da se bodo tudi turisti več časa zadrževali v mestu."
|
Foto: Janko Lipovšek
|
ENG: "So, I've been living there for 53 years. There have been many nice moments, but also some bitter ones. I recall how Nova Gorica was built and how it expanded. The most interesting place used to be the Argonavti Hotel that is now the Perla Hotel and Casino. I like this town, but it could be better designed and arranged. Walking around town and its surroundings is wonderful. We have the wonderful Panovec forest right on the outskirts of the town as well a good connection with the Italian Gorizia. I hope that our municipal councillors can make some improvements so that tourists will want to stay in town for longer periods of time."
Tilen NikiforovSLO: "Piše se leto 1745, bitka pri Fontenyu, nosim mušketirsko uniformo. Med jurišem na britansko pehoto padem s konjem v večjo luknjo v tleh. Ogromen oštevilčen kovinski stroj stoji ob meni. Iz radovednosti in začudenja pritisnem na 4 številke 2, 0, 1 in 6. Modri žarki zableščijo in vse izgine. Zbudim se ob velikem plakatu: Srečno in veselo 2016! Brez konja, brez sablje. Žrtev posmeha nad mojo nenavadno opravo se skrijem v bližnje grmovje. Po mesecih potepanja in skrivanja med neprijaznimi ljudmi, zberem pogum in se usedem v zelenega, dolgega kovinskega zmaja s štirimi kolesi, ki prevaža 40 - 50 boga boječih ljudi. Ob kopici čudnih pogledov zaznam sensacijo topline in sprejemanja. En pogled. En trenutek. Nič ni več enako. Našel sem jo. Svojo ljubezen. Vse dobi smisel. 2, 0, 1 in 6.2 sekundi da sem stisnil štiri številke, 0 sekund sem rabil za teleporting čez luknjo v med-prostoru in med-času, 1 sekunda, da sem se zaljubil in 6 besed, ki so me zvabile v Novo Gorico: Allora pridi u Horico na gelati."
|
Foto: Mateja Nikolić
|
ENG: "It's 1745, the Battle of Fontenoy, and I'm wearing a Musketeer uniform. Between an attack on the British infantry, I fall with my horse in a large hole in the ground. I am surprised to notice a metal machine with digit buttons beside me. Out of curiosity, I press 2, 0, 1 in 6. There is a burst of blue light and everything disappears. I wake up next to a billboard: Happy 2016! Without a horse and without a sword. Embarrassed by my unusual outfit I hide in the nearby bushes. After months of wandering and hiding among unkind people, I find the courage to embark upon a long green metal dragon that is carrying 40 - 50 god-fearing people. In the midst of strange glances, I get the sensation of warmth and acceptance. One look. One moment. Nothing is the same anymore. I have found her. My love. Everything starts making sense. 2, 0, 1 in 6. 2 seconds to press four digits, 0 seconds to teleport myself in space and time, 1 second to fall in love and 6 words that lured me to Nova Gorica: I invite you for an ice-cream."
Mateja ZornSLO: "Moje mesto je somestje dveh Goric. Živeti v vsakodnevnem prepletu najmanj dveh kultur je pravo bogastvo. Z družino živim v Novi Gorici, v Gorici v Hiši filma pa ima sedež Kinoatelje pri katerem soustvarjam filmske zgodbe. Obožujem ko jo mahnem s kolesom v službo. Avenija na Erjavčevi in San Gabriele je tako hitra, da skoraj poletim, na Via Carducci me pošteno pretresejo tlakovcI, na Travniku pa me čaka odlična kava in brioš. Sicer pa je najboljši bar v mestu na železniški postaji, kjer vlada zmešnjava jezikov in kultur. Na peronu se čas ustavi, naročiš kavo ali pivo in potovanje se začne ...
Tudi filmska ustvarjalca Karine de Villers in Mario Brenta (letošnji prejemnik nagrade Darko Bratina. Poklon viziji) sta bila nad našim čezmejnim prostorom navdušena. Neverjetno kako je svet majhen, Mariova nona je bila doma iz Solkana." |
Foto: David Verlič
Mateja Zorn na sredini z Mariom Brento in Karine de Villers
|
ENG: "My town is a conurbation of the two Goricas. To experience the daily interweaving of at least two cultures is a real treasure. I live with my family in Nova Gorica, while in Gorizia, in the House of Film, Kinoatelje has its headquarters, and there I co-create film stories. I adore going to work by bike. Passing Erjavčeva and San Gabriele avenues goes so fast that I almost fly, while on Via Carducci I get shaken by the pavers and on Travnik, an excellent coffee and a croissant await me. The best bar in town is at the railway station, where there is a variety of languages and cultures. On the platform, the time stops, you get a coffee or a beer and the journey begins...
The filmmakers Karine de Villers and Mario Brenta (this year's recipient of the Darko Bratina award. Tribute to a vision) were also fascinated by our cross-border area. It's unbelievable how the world is small, Mario's grandmother was from Solkan."
The filmmakers Karine de Villers and Mario Brenta (this year's recipient of the Darko Bratina award. Tribute to a vision) were also fascinated by our cross-border area. It's unbelievable how the world is small, Mario's grandmother was from Solkan."
Ema FlorjančičSLO: "- Kam greš študirat? - ... - V Ljubljano. -
Besede večina mladih, ko se odločajo za nadaljni študij. Nova Gorica mesto mladih? Zakaj potem vsi odhajajo?" ENG: "- Where are you going to study? - ... - In Ljubljana. - Those are the words of the majority of those who are deciding where to study. Nova Gorica, the town of the young? Why is everyone leaving then?" |
Foto: David Verlič
|
Sara SkrtSLO: "Sicer živim v Goriških brdih, a vsakodnevno prihajam v Novo Gorico. Tu preživim več kot pol dneva, zato bi lahko rekla, da je Nova Gorica nekako moj drugi dom. Velikokrat se sem pripeljem po italijanski strani, ki mojo pot skrajša za kar nekaj dragocenih minut. Za to sta zaslužena predvsem prost prehod čez italijansko mejo in številna prizadevanja ljudi, ki živimo ob meji, kakor tudi tistih, ki so odgovorni za meddržavna sodelovanja. Vesela sem, da Nova Gorica aktivno sodeluje s sosednjimi občinami, tudi na čezmejni ravni, ter tako odpira nove projekte in nove možnosti tudi mladim."
|
Foto: David Verlič
|
ENG: "Although I live in Goriška brda, I come to Nova Gorica daily. Here I spend more than half of my day, so I could say that Nova Gorica is my second home. I drive here on the Italian side which shortens my way for a few precious minutes. This is possible mostly thanks to the free passage across the Italian border and many endeavours by the people living in the vicinity as well as those responsible for international cooperation. I am glad that Nova Gorica actively cooperates with neighbouring municipalities also beyond borders and thus enables new projects and possibilities for the young."
Miran TratnikSLO: "Čez tisoč let, ko naju več ne bo, bo spet prav tak večer, kot je nocoj ... in mesto Nova Gorica bo staro mesto z značajem.
Sedaj je med odraslimi, zelo starimi in že umrlimi mesti še mesto otrok. Vesel sem, da lahko prispevam svoj delček k oblikovanju mestnega značaja. Čez tisoč let, ko naju ne bo več, na nebu Orion sijal bo še." ENG: "In a thousand years, when we are both gone, there will be an evening exactly as it is tonight ... and Nova Gorica will be an old town with a character. Now it is still a child among adult, very old and already dead towns. I am delighted to be able to contribute my part in forming its character. In a thousand years, when we are both gone, Orion will still be shining in the sky." |
Foto: David Verlič
|
Veronika PiccininiSLO: "Nova Gorica je bila zame vedno nekaj posebnega, čeprav sem Ajdovka. Že kot majhna punčka sem se vsakokrat zelo razveselila, ko smo z družino odšli na pico v "veliko" mesto. Še vedno se spominjam vonja sveže pečene pice, na katero sem tako potrpežljivo čakala ob sedenju za ovalnim jedilnim pultom v takrat najbolj priljubljeni piceriji v mestu. Nasploh sta mi všeč mladostni duh tega mesta in dejstvo, da se pojavlja vedno več priložnosti za mladino, tako v smislu kakovostnega izobraževanja in preživljanja prostega časa kot tudi možnosti zaposlovanja. Tudi sama sem službo našla prav v Novi Gorici in v veliko veselje mi je, da lahko v okviru svoje zaposlitve na Univerzi v Novi Gorici delam z mladimi in tako morebiti vsaj nekoliko pripomorem k ustvarjanju boljšega jutri za mladino iz naše širše regije."
|
Foto: Mateja Nikolić
|
ENG: "Despite the fact that I come from Ajdovščina, Nova Gorica has always been somehow special to me. Yet as a little girl I enjoyed it so much every time when I went for a pizza to this "large city" with my family. I can still remember the pleasant smell of the freshly baked pizza, while patiently waiting for it and sitting at the oval counter in the town's most popular pizzeria back then. What I particularly like about Nova Gorica is its everlasting youthful spirit and the growing possibilities for the young in terms of quality educational offer and numerous free-time activities, as well as new emerging employment opportunities. I actually found a job in Nova Gorica, too, and I enjoy working with the young here at the University of Nova Gorica very much. Hopefully, in this way I can at least to a certain extent contribute to the creation of a better tomorrow for the young generation in our wider region."
Aleksander PecaSLO: "Vsebi združuje shizofrenijo sodobne misli in družbe
Ko v eni domišljiji skuša doseči harmonijo nasprotij Hkrati punkersko klasicističen in minimalistično baročen Grafično kolorisičen In ironično do dela zahteven" ENG: "Combining the schizophrenia of modern thought and society When in one imagination he tries to achieve the harmony of opposites Simultaneously punk classicistic and minimalistic Baroque Graphic colouristic And ironically demanding of the work" |
Foto: Dejan Gregorič
|
NOVEMBER 2017 / DECEMBER STORIES 2017